Komenda je kraj nedaleč od Ljubljane, ki je tudi v času hitrega načina življenja ohranila spokojnost, mir in tesen stik z naravo. Le streljaj iz Komende leži naselje Moste, ki mu daje daje pečat reka Pšata, obkroža pa ga nizko Tunjiško gričevje.Ta idilični kraj je za gradnjo štirih več stanovanjskih objektov, poimenovanih Zeleni gozdiček, ki se arhitekturno povsem stopijo z okoljem, izbralo podjetje Gramiz iz Kočevja. Slednji želi s to investicijo kupcem ponuditi visoko kakovost bivanja na obronkih Ljubljane.

Občina Komenda je velika le 25 km2, a je v to površino ujeto vse, kar lahko ponudi severni del Ljubljanske kotline: obširno ravnino, razgiban svet Tunjiških dobrav, ki se dvigujejo le 40 do 50 m nad ravnino ter reko. Ravninski svet leži na nadmorski višini okrog 350 m in se rahlo nagiba od SZ proti JV, kar vpliva tudi na smer odtoka površinskih voda, ki se zbirajo v osrednji reki Pšati.
Moste (skupaj z naseljem Suhadole) ležijo med ravninskim delom, imenovanim bistriški vršaj, ter valovitim ravninskim svetom, kjer poleg večjih gozdnih površin prevladujejo obdelane površine z globoko in rodovitno prstjo. Naselje Moste je za Komendo drugo največje naselje v občini. Zraslo je ob reki Pšati, med rastlinjem pa se na tem območju pojavljajo predvsem travniki, vrbe, jelše, topoli ter veliki jesen in brest.

Po pestri in razgibani zgodovini – od prvega popisa hiš in naselij (1770) v času ilirskih provinc - je občina Komenda doživela številne preobrazbe. Nemalokrat so jo pridružili drugim večjim enotam, med drugim Kamniku, v samostojni Sloveniji pa so se krajani sedanje občine Komenda leta 1998 odločili za samostojno občino s sedežem v Komendi.
Nova občina Komenda obsega 24,06 km2, v štirinajstih naseljih živi malo več kot 4300 prebivalcev. Šolstvo ima v Komendi dolgo tradicijo, ki jo od poučevanja s strani duhovnikov v 18. stoletju, danes nadaljuje tamkajšnja osnovna šola Komenda Moste, ki je povsem prenovljeno podobo s prizidkom dobila pred nekaj leti, skupaj z urejeno šolsko potjo in okolico. Da je občina resnično v cvetu razvoja dokazuje tudi izgradnja novega doma starejših občanov, telovadnice in odprtje zdravstvenega doma. Tudi na področju cestnih povezav je bilo v občini v zadnjih letih veliko postorjeno: obnovljena je bila cesta skozi Moste, pridobili so bencinsko črpalko, novo trgovino, predvidene pa so še nekatere obnove in izboljšave. V prihodnosti se v občini Komenda načrtuje izgradnja ceste, ki bo povezovala: Vodice, Komendo, Mengeš, Domžale, in ostale večje kraje v okolici, kar bo le še izboljšalo infrastrukturne povezave.
Ob cesti Moste-Žeje –Vodice glavni prihodnji projekt občine Komenda: poslovna cona, ki bo Komendo z okolico tudi gospodarsko postavila ob bok konkurenci.

Komendi so dali ime po svoji tukajšnji posesti - komendi - vitezi ivanovci, poznejši malteški vitezi, ki so v pisnih virih prvič omenjeni sredi 13. stoletja. Ti so najbolj zaslužni tudi za gmotni, kulturni in duhovni razvoj kraja. Med njimi je ena izmed najpomembnejših Maltežan baron peter Jakob de Testaferrata (1673-1763), oče najznamenitejšega Komendčana duhovnika Petra Pavla Glavarja, ki je dal v občini postaviti številne cerkve. Peter Pavel Glavar, eden najpomembnejših Slovencev 18. stoletja, je dal slikarju Francu Jelovšku za komendsko cerkev zasnovati prelep oltar in prižnico, ki sta poleg slik beneškega slikarja Nicola Bambinija iz leta 1727 največji cerkveni dragocenosti in umetnini. Da je kulturno-umetniško ponudbo občine Komenda pester in raznolik skrbi Kulturni dom v Komendi ter tamkajšnje turistično društvo.

Komenda je že od nekdaj znana po konjereji in ljubezni do konj, ki jo ohranjata konjeniški klub Komenda in ljubitelj starih predmetov iz kmečkega življenja Janez Lončar. Prvi z rejo plemenitih konj in prirejanjem konjskih dirk na komendskem hipodromu, drugi s prevodom konjenikov s konji iz Komende v Tunjice. Hipodrom pa je vsako pomlad in jesen tudi prizorišče zelo obiskanih kmetijskih sejmov. Tudi čebelarstvo, ki mu je z lastnimi spoznanji dal zagon Peter Pavel Glavar, je še zelo živo: nadaljuje ga po njem poimenovano čebelarsko društvo.
Odlične lončene posode iz Komende slovijo že več sto let. Lončarji so bili nekdaj doma predvsem na Podborštu, Mlaki, Gmajnici in na Gori, svoje izdelke pa so izvažali v Trst, na Koroško in celo na Tirolsko. Danes njihovo tradicijo nadaljuje Lončarsko podjetje Komenda na Mlaki in številni posamezniki.

Ne le idilične ravnice z zanimivim rastlinjem - tudi okoliški griči in hribi nudijo neskončno možnosti za izlete in rekreacijo v naravi. Ena izmed zanimivih planinskih poti se začenja pri Podborštu in je izhodišče za komendsko dobravo, Šentursko Goro, Krvavec ali še dlje v Kamniške planine.
Urejene so tudi številne gozdne poti za tek ali sproščujoče sprehode v naravi, ki jih popestrijo številni ribniki s pestrim ekosistemom. V zadnjem času so v Komendi zrasla tudi številna športna društva, med njimi kolesarski klub, jadralno padalski klub ter društva, ki se ukvarjajo s pohodništvom, tenisom, badmintonom in še čim.
V bližini se nahaja tudi Arboretum Volčji Potok, ki je najbolj obiskan botanični park v Sloveniji. Vsako pomlad ga obiščejo obiskovalci iz vseh koncev Evrope. Takrat v njem cveti na milijone pomladnih cvetlic, ki očarajo vsakega sprehajalca. Park se razprostira na osemdesetih hektarjih. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik najvišjega pomena. Park je za obisk zanimiv v vseh letnih časih: ljudje prihajajo sem na sprehode v zgodnji pomladi, da užijejo prebujajočo se naravo; poleti, da se naužijejo barvitih cvetlic; jeseni, da najdejo mir in zasebnost in da ujamejo zadnje tople sončne žarke, pozimi pa raziščejo vse, kar so spregledali preko leta.
Pozimi se ravnice v Suhadolah spremenijo v ogromen poligon za smučarske teke, le nekaj minut oddaljeni Krvavec pa je kot nalašč za ljubitelje alpskih smučarskih užitkov.

V bližini se nahaja tudi Arboretum Volčji Potok, ki je najbolj obiskan botanični park v Sloveniji. Vsako leto ga na pomlad obiščejo obiskovalci iz vseh koncev Evrope. Takrat v njem cveti na milijone pomladnih cvetlic, ki očarajo vsakega sprehajalca. Park se razprostira na osemdesetih hektarjih. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik najvišjega pomena. Park je za obisk zanimiv v vseh letnih časih: ljudje prihajajo sem na sprehode v zgodnji pomladi, da užijejo prebujajočo se naravo; poleti, da se naužijejo barvitih cvetlic; jeseni, da najdejo mir in zasebnost in da ujamejo zadnje tople sončne žarke... in končno pozimi, da raziščejo zadnje podrobnosti parka, ki so jih spregledali preko leta...

Če pa ste ljubitelj Toplic se v neposredni bližini nahajajo Terme Snovik in sicer v Tuhinjski dolini (ob cesti med Kamnikom in Celjem), v eni od stranskih dolin v naročju Kamniško - Savinjskih Alp oddaljeno od Kamnika 9 km. Dolina je neokrnjena in predstavlja dragoceno naravno okolje med bogatimi gozdovi s čistim zrakom in zdravilno vodo.